Dostopnost/sestanek 14 marec/zapisnik

Iz eVsebine
Skoči na: navigacija, iskanje

Sestanek delovne skupine za dostopnost

Društvo Ljudmila, 14. marec 2013

Takoj na začetku so se izpostavile težave z avtorsko zaščito in varovanjem osebnih podatkov. Iz debate:

1. SREDNJEROČNO POTREBUJEMO SPREMEMBO ZAKONODAJE glede dostopa do informacij javnega značaja in njihove ponovne uporabe --> sprememba slov. nac. zakonodaje. Evropska izhodišča: tik pred sprejetjem so spremembe direktive dostopa do informacij javnega značaja.

2. ARHIV SLOVENIJE OPOZARJA: kot javna služba morajo spremljati, kdo dostopa do njihovega gradiva, kar vpliva na način zagotavljanja splošne odprtosti za vse.
Pojasnilo: Uporabniki naj bi se zgolj brezplačno evidentirali in dobili uporabniško ime. Med uporabnike je treba šteti zgolj tiste, ki dostopajo do gradiva (digitaliziranega ali izvorno digitalnega) ne pa tudi tisti, ki dostopajo zgolj do metapodatkov.

3. PROJEKT SISTORY = dober primer ponovne uporabe javnih podatkov

4. KAKO ZAGOTOVITI NAVAJANJE IZVIRNIKA: vodni žigi kot informacija in ne zgolj zaščita, ki končnim uporabnikom omogoči stik z izvirnikom. Vprašanje ali so vodni žigi prava režitev? Ali so prava “pot” da se to doseže - kdor rabi čisto sliko se lahko še vedno obrne na originalni vir?

5. Potrebno je ohraniti neke dosedanje atribute oz. priporočiti, katera CC licenca je najbolj ustrezna (KAKO OHRANITI kontrolo NAD RABO: trenutno zakonodaja po 30 letih vrne pravice izvirnih avtorjem, tudi če so bili plačani iz javnega denarja)

6. AGREGIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE: agregiranja javnih podatkov (cross referenciranja) v primeru GURS je odprlo novo problematiko za varovanje osebnih podatkov (javne evidence, ki so sicer ločene, so tako pristale na enem mestu, s čimer je bila kršena zasebnost podatkov) PREDLOG: naj taki primeri in tovrstne prakse ne veljajo za kulturno dediščino

7. LUKA FRELIH: Evr. komisija PREDLAGA, da ‘digitalizatov’ predmetov v javni domeni (public domain eksponatov) ne bi obremenjevali z dodatnimi pravicami, ki bi nastale zaradi digitalizacije

8. ANDREJA HRIBERNIK:

  • licenca CC0 za vse metapodatke je marsikdaj preveč omejujoča (e.g. odlomki iz besedil kustosov) - morda bi kazalo ponuditi tudi kakšne alternative, ali 'way-around'
  • predlaga CC licence za vsa (javno objavljena) besedila, ki jih javni uslužbenci ustvarijo v okviru svoje službe (in so dejansko že na izvoru v digitalni obliki)
  • predlaga CC licence za ves software, ki se razvija/financira z javnimi sredstvi

9. resno je treba upoštvati zakonodajo glede varstva avtorskih pravic in osebnih podatkov

10. ARHIV SLOVENIJE opozarja: pripravlja se nova zakonodaja glede pravice do pozabe: lahko gre tako daleč, da bi bilo potrebno “osebo” zbrisati tudi iz arhivov

11. SIMON KREK/IJS: primer Korpus - inf. pooblaščenka je zaprla dostop do Korpusa zaradi varovanja zasebnih podatkov (korpus vključuje 1 mrd 200 mio besed)

12. PREDLOG: pravica do pozabe naj ne vključuje vsebin iz arhivskega gradiva, naj informacijska poooblaščenka nima pristojnosti za te podatke + smiselno bi bilo, da to vključuje tudi knjižnično gradivo

13. vse kar se financira iz javnega denarja naj bo tudi javno dostopno (avtorji po 10 letih dobijo nazaj avtorstvo); znotraj stroke. primer INZ!!

14. vključiti pravnika!!! urša chitrakar + ga. prešern

15. Ivan Nedoh iz Slovenke Kinoteke opozarja na peticijo: - designated, native institution naj bi imela svobodo (izjemo v atorski zaščiti) link: https://www.change.org/petitions/european-commission-and-european-parliament-increase-availability-of-european-films-for-research?utm_medium=email&utm_source=share_petitiongmail

Problemi pri standardizaciji

1. Ali je Europeana res edini kriterij? Potrebno bi bilo ustvariti pregled stanja - kdo vse uporablja kakšne metapodatkovne modele, združljivost z Europeano, ...

2. Predlog: sestaviti obvezne, priporočene in dodatne standarde za vsako vrsto objekta posebej (naredi se posebna shema za knjige, slike, …) + prilagodljivo europeani

3. Predlog: lokalizacija

  • bi morda kazalo ustvariti poslovenjen metapodatkovni model, ali naj značke (tagi) ostanejo v izvirniku?
  • v priporočilu mora vsak metapodatek biti opremljen z jasnim slovenskim opisom / enoznačno interpretacijo

4. je dovolj govoriti le o spletni dostopnosti, ali bi morali misliti širše? verjetno bi morali priporočiti, da morajo z javnimi sredstvi zbrani metapodatki dejansko biti dostopni na spletu

5. pokazala se je potreba po horiznotalni povezanosti vseh (potencialnih) ponudnikov vsebin (data providerjev) - interoperabilnost (primer metaiskalnik)


Sestavili:
Tina Dolinšek
Mitja Doma
Alenka Pirman

Udeležba:

ARHIV RS: Boris Domajnko, Jože Škofljanec
MUZEUM/ECLAP EU: Gregor Sodec, Jana Wilcoxen
SIGLEDAL: Gregor Matevc
INZ: Andrej Pančur, Mojca Šorn, Jurij Hadalin
IJS: Tomaž Erjavec
AGRFT: Simona Ješelnik, Andreja Cafuta
KAMRA: Breda Karun
NUK: Daša Pokorn, Mitja Kovačič
MG+MSUM: Andreja Hribernik
IJS: Simon Krek
KINOTEKA: Ivan Nedoh
RTV: Martin Žvelc
LJUDMILA: Alenka Priman, Luka Frelih, Zoran Obradović, Mitja Doma, Tina Dolinšek