Dostopnost/sestanek 11 april

Iz eVsebine
Skoči na: navigacija, iskanje

Osnutek predloga priporočil glede avtorskih pravic za e-vsebine in metapodatke

I. E-vsebine:

1) izvorno digitalne vsebine:

Izvorno digitalne vsebine naj se objavijo pod čimbolj odprto licenco: CC Attibution-Share Alike, kjer je to možno. Producenti digitalnih vsebin bi morali z avtorji podpisati izjave o prenosu materialnih avtorskih pravic - primer pogodbe Instituta za novejšo zgodovino.

Z.K. (NUK) --Na tej točki bi lahko predlog nekoliko izostrili z zahtevo, da bi bila vsa javno (so)financirana dela dostopna pod CC licenco. CC licenciranje bi bilo pogoj za (so)financiranje, ki bi ga financer moral zapisati v pogodbo o sofinanciranju. To bi verjetno bilo možno doseči za znanstvene in strokovne revije, tudi nekatere knjige (publikacije, ki jih (so)financirata ARRS in/ali JAK). Za glasbene tiske, zvočne in video posnetke pa bi razpravo o taki morebitni rešitvi bilo potrebno šele začeti. Zadeva pa vsekakor ni brez ostanka, ker se z javnim denarjem sofinancirajo tudi izdaje, ki jih založniki, zasebna podjetja, tudi prodajajo (in jim je to seveda treba zagotoviti).

2) digitalizirano gradivo

E-vsebin, ki nastanejo kot digitalizacije izvorno ne-digitalnih predmetov, naj ne bi obremenjevali z dodatnimi pravicami, ki bi nastale zaradi digitalizacije.

Pravna podlaga za to je Priporočilo komisije z dne 27.10.2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. Bruselj, 27.10.2011, C(2011) 7579 konč.


II. Metapodatki za e-vsebine:

Prosta licenca: CC0, po zgledu Europeane.


III. Agregiranje metapodatkov / prostih vsebin:

Agregiranje metapodatkov in prostih vsebin naj ne bo obremenjeno z dodatnimi pravicami.

IV. Izjeme v avtorskem pravu za določene nacionalne institucije

Z.K. (NUK) Temeljna izjema, ki bi jo morali doseči je dovoliti dostop do digitalnih vsebin brez izjeme znotraj (vsaj) nacionalne knjižnice. Pri tem je mišljeno znotraj računalniškega omrežja knjižnice brez možnosti kopiranja, tiskanja, prenosa na zunanje spominske medije, pošiljanja prek elektronske pošte itd. Gre za analogijo z dostopnostjo vseh fizičnih gradiv (vsaj) v čitalnici knjižnice. Res je, da je objava avtorskih del izključna avtorska pravica. In pri zagotavljanju spletne dostopnosti gre za predhodno spletno objavo. Vendar, če sem prav informiran, obstaja evropska direktiva, ki dovoljuje nacionalnim zakonodajam, da v nacionalnem zakonu o avtorki pravici opredelijo izjemo te izključne pravice.


Težave glede avtorskih pravic/zaščite osebnih podatkov udeležencev delovnih skupin

Skupina za dostopnost

  • Informacijske pooblaščenka je že večkrat posegla v dostop do arhivskega gradiva, jezikovnih zbirk, ...
  • Pravica do pozabe bo dobila novo težo tudi z novimi evropskimi direktivami

Predlog: pravica do pozabe naj ne vključuje omejevanja dostopa ali celo brisanja/spreminjanja vsebin iz arhivskega gradiva, kulturne dediščine, knjižničnega gradiva

Z.K. (NUK) --na tem mestu le opomba, da NUK gradi v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij arhiv spletnih publikacij, po katerem je možno iskati tudi po besedilih spletnih strani (gl. arhiv.nuk.uni-lj.si). Za zdaj ni bilo težav, verjetno tui zato, ker ga nismo izpostavili na naših spletnih mestih. Jih je pa verjetno za pričakovati.


Predlog: podpremo posebno obravnavo takšnih institucij

Z.K. (NUK) --Tudi dLib.si v zadnjem času obremenjujejo vedno bolj pogoste zahteve uporabnikov po umiku gradiv, ki govorijo o dogodkih starih 10, 20, 30 in celo več let in bi jih vpleteni radi pozabili. Imamo tudi eno mnenje Informacijske pooblaščenke. S kolegom Kragljem sva spisala prispevek na to temo za letošnjo konferenco Slovenska informatika, ki bo prihodnji teden v Portorožu. Če koga zanimajo posamezni primeri, mu pošljem oboje. S predlogom »pravica do pozabe naj ne vključuje omejevanja dostopa ali celo brisanja/spreminjanja vsebin iz arhivskega gradiva, kulturne dediščine, knjižničnega gradiva« se strinjam. V podporo pošiljam še stališče Evropskega urada bibliotekarskih, informacijskih in dokumentacijskih združenj (EBLIDA), v angleščini:

»The European Bureau of Library, Information and Documentation Associations (EBLIDA) as representative of library and archiving institutions is very much concerned with the proposed Data Protection Regulation of the European Commission, especially with Article 17 “Right to be Forgotten” in relation to articles 80 “Processing of Personal Data and Freedom of Ex-pression” and 83 “Processing for Historical, Statistical and Scientific Research Purposes”. Considering the “Right to be Forgotten”, we think that there is a lack of clarity in the proposed regulation that doesn’t dis-tinguish between commercial entities and public institutions, and thus possible risk of falsification of history. It is absolutely vital to distinguish between private archives and public archives (from state,local government and memory institutions) to avoid the above mentioned risk of falsification of history. Public institutions dealing with archives and long-term preservation of memories have to keep control over their archives and should not be subject to the same regulation as private companies. For that reason, in each European country there should be atleast one trustworthy and accurate public archive or reposi-tory where original documents are kept without deletion of personal data. Preserving long-term memory and sustainable access to information is at the core of libraries and archives institutions. National and/or deposit libraries and national archive institutions have a unique position as keepers of the history of nations. For all those reasons, national/deposit libraries and archive institutions should be exempted of erasing of personal data. EBLIDA urges the members of the JURI Committee to reject the current proposed regulation and give a negative opinion for the text under its current version.«.


Skupina za trajno ohranjanje

Poudarki iz Analize vprašalnikov delovne skupine za trajno ohranjanje e-vsebin

KLJUČNI PROBLEMI

Povzetek: Večina anketiranih inštitucij navaja pomanjkanje nacionalne strategije na področju dolgotrajnega ohranjanja e-vsebin s poudarkom na ustreznih formatih, avtorskih pravicah.

  • Avtorsko-pravne »blokade« in mišljenje čuvarjev izvornega gradiva alla »to je moja last, ne dam, ne pokažem, ne dovolim«
  • Avtorske pravice na področju varstva digitalnega gradiva, digitalizacije in dostopa

PREDLOGI CILJNIH NALOG SKUPINE ZA HRAMBO

  •  »predpisati« pravni člen v avtorskih pogodbah, da vsak avtor, ki dobi honorar iz javnih sredstev, s tem avtomatsko prepušča, dovoljuje itd.... objavo svojega dela (fotografija, članek...) Nuk-u, Arhivu, muzejem, arhivom ... - organizacijam, ki so v javnem interesu in se ukvarjajo z digitalizacijo, hranjenjem, dostopanjem do e-gradiva.
  • doseči skupna izhodišča glede avtorskih pravic, ki bi jih predlagali za to področje odgovornim državnim institucijam

Gradivo

1. Uvodni odstavek iz študije UPRAVLJANJE AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVIC NA INTERNETU – VIDIK JAVNIH INSTITUCIJ (http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/CRP/UPRAVLJANJE_AVTORSKIH_PRAVIC_NA_INTERNETU_VIDIK_JAVNIH_INSTITUCIJ.pdf), Mirovni Inštitut 2010, naročnik: Direktorat za informacijsko družbo

Raziskava se je ukvarjala z vprašanjem, kako preko interneta zagotoviti dostop do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih del, ki jih naroča in financira slovenska država in ki se zbirajo v javnih zbirkah knjižnic, muzejev, arhivov. Prosti dostop do teh del je pomemben za splošni gospodarski in družbeni razvoj: za prenos znanja, transparentnost javnega financiranja in kot spodbuda kulturnemu ter znanstvenemu razvoju družbe. A vpleteni posamezniki in institucije (javni naročniki, ustvarjalci in uporabniki avtorskih del, knjižnice ...) so paralizirani ob omejitvah avtorskih in sorodnih pravic, zato je potreben širši in usklajen načrt na številnih družbenih ravneh: od sprememb v zakonodaji in v (naročniških, zaposlitvenih, avtorskih) pogodbah do preoblikovanja starih podpornih programov in uvajanja novih nalog za javne institucije, da bi te lahko še naprej v digitalnem okolju opravljale svoje naloge v javnem interesu.

2. Maja Bogataj Jančič, Žiga Domjanič, Rok Jerovšek, Luka Virag: Strokovna gradiva in podlage za pripravo predloga sprememb in dopolnitev ZASP za optimiziranje delovanja digitalne knjižnice Dlib.si (URN:NBN:SI:DOC-XJ1NLE8R).

3. Maja Bogataj Jančič, Rok Jerovšek, Luka Virag: Modeli razčiščevanja avtorskih pravic za izbrane skupine avtorskih del za digitalizacijo in/ali objavo na dLib.si (URN:NBN:SI:DOC-JOLWOKXE).

4. Priporočilo komisije z dne 27.10.2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. Bruselj, 27.10.2011, C(2011) 7579 konč.